Rada živim. Nekoč sem si kupila majico s takšnim napisom, pa je nisem veliko nosila. Zdelo se mi je, da v mojem imenu ne govori popolne resnice in da bi lahko zbujala nevoščljivo tesnobo pri tistih, za katere njeno sporočilo (prav tako) ne velja vedno.
V Strunjan po osvežitev
Sedaj pa, presenetljivo, niti nisem zelo oklevala s svojo odločitvijo za prijavo na prvi RadŽivim za samske v Strunjanu. Prevladalo je zaupanje v kvaliteto Pastirjevih programov in morje, priznam, ki je vabilo s svojo neskončnostjo, neomejenostjo, svežino.
In sem šla. Taka kot sem, s svojimi krepostmi in svojimi slabostmi. In z izposojenim čolnom. Nisem vedela, kaj pričakovati, jasno mi je bilo le, da sem od vseh (pre)hitrih sprememb, ki so se mi v kratkem času nakopičile, utrujena in bi se rada spočila. Da sem žejna in bi se rada napila.
A če sem si želela vode, sem dobila šampanjec. Če sem si želela malo umiritve, sem dobila obilo okrepitve. Takoj sem bila sprejeta v druščino in naša povezanost, ki se je neverjetno hitro stkala, je bila ključ do sproščenega vzdušja, zaupanja in navdihov, ki nam jih je On šepetal tudi po drugih.
Veliko več kot počitnice
Privoščili smo si počitnice: plavanje, sprehode, kolesarjenje, sladoled, veslanje, razgledovanje (od Benetk prek Triglava do Nanosa) … In duhovno okrepčilo: molitev, pesem, ki se ni končala, sv. mašo, duhovne misli, razmišljanje, prisluškovanje Njemu, občudovanje, predajanje, sprejemanje …
Duh je vel, kjer in kakor je hotel. Kot veter, ki je prvi večer z vso svojo močjo prignal nevihto, naslednji dan z rahlimi sapicami komaj opazno milil dnevno vročino, nadalje od časa do časa dražil oči in nazadnje shladil morje.
Pomirjujoče so bile misli o moji vključenosti v Stvarnikov načrt in navdihujoče sanje o tem, da lahko letim, četudi sem do sedaj velikokrat le vozila sem in tja po pisti. Dober je Njegov načrt in hvaležna sem, da me usmerja tja, kjer je zame najboljši položaj. In kakor smo uničili čoln, pa je iz tega nastalo nekaj še boljšega (že plujemo z novo pridobitvijo!), tako zaupam, da Bog tudi takrat, ko se mi zdi, da ruši moje načrte, le ustvarja nekaj novega, večjega, boljšega, po pravi meri. Zame, za skupnost, ki jo je On povezal v eno, za Cerkev, ki jo ljubimo, za vse.
Hvaležna sem vsem, ki ste s svojo norostjo, navdušenjem, globino in tudi z vso preprostostjo in običajnostjo soustvarili edinstven RadŽivim, na katerem sem si rekla: Pa saj je res, kar piše na majici!
Jerica Koren
