Res je, da dobim več, kot dajem

Sodelavci Karitas Slovenj Gradec z veseljem in ponosom z vami delimo zahvalo in priznanje, ki ga je Mariborska nadškofijska Karitas podelila naši sodelavki Eli Mihaeli Krevh. Ela že 30 let deluje med sodelavci v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec.

Ob prejemu zahvale je nastal zapis njenega doživljanja pri sodelovanju, ki ga na tem mestu delimo tudi z vami.

Presenečena in s hvaležnostjo sem na dan praznovanja godu naše farne zavetnice svete Elizabete sprejela zahvalo in priznanje za 30 let dela pri župnijski Karitas Slovenj Gradec. Kako resnična je pesem našega rojaka Franca Šegovca »Kam le čas beži«. V triinpetdesetem letu starosti sem bila leta 1995 izvoljena v ŽPS in na pobudo našega takratnega župnika Petra sem se odločila, da bom pričela z delom za Karitas. Tisti čas sem že obiskovala nekaj ostarelih in osamljenih bivših sodelavk ter znank – predvsem v tem sem videla možnost dela pri Karitas.

Šele kasneje sem spoznala, da je delo Karitas veliko širše zastavljeno. Sledilo je sodelovanje pri razdeljevanju hrane, pripravah za obdarovanje ostarelih in bolnikov ob Božiču in Veliki noči, pri izdelavi adventnih venčkov, izdelovanju vencev za lepe nedelje, za praznik svete Elizabete, za nove maše. Kar tri nove maše smo doživeli v tem obdobju, pa tudi ponovitev je bilo nekaj.

V Slovenj Gradcu izvajamo mesečne nabirke za Karitas vsako prvo nedeljo v mesecu po sveti maši pri izhodu iz cerkve. S sodelavci Karitas pobiram denarne darove, ki jih porabimo za plačila položnic, nakup hrane, kurjave in drugega za ljudi v stiski. Ob tem delu čutim veselje in globoko hvaležnost, da mi ljubi Bog stoji ob strani in mi je vse bogato poplačano. Res je, da dobim več, kot dajem.

Večina nekdanjih sodelavcev je že odšla v večnost, le ena od sodelavk iz začetka mojega dela pri vstopu v Karitas je še živa. Gospa Elizabeta (Betka) Bjeladinovič je pred kratkim praznovala 101. rojstni dan. Do svojega 90. leta je še pobirala nedeljske nabirke pred cerkvijo. Njena vsakodnevna prisotnost pri sveti maši, neizmerna pobožnost, dobrotljivost, darežljivost in skrb za uboge mi daje vedeti, kako daleč sem od njenega zgleda; daje pa mi tudi moč, da še lahko nadaljujem.

Vsa ta leta sem zelo žalostna, da delimo revnim v glavnem riž in bele testenine. V molitvi se priporočam Bogu, da bi našli način preskrbe bolj zdrave prehrane za najranljivejšo populacijo. Ob razdeljevanju hrane nam uporabniki povedo, kako jim zdravstveno osebje priporoča uživanje zdrave hrane. Vsa ta leta smo čutili pomanjkanje ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati z nami. Zadnji dve leti pa so se naše vrste, hvala Bogu, okrepile z mlajšimi. Priporočam jim, naj vztrajajo in žrtvujejo delček prostega časa, saj jim bo vse povrnjeno.

Nadškofijski Karitas Maribor se v imenu vseh nas zahvaljuje za velikodušno podporo in priznavanje našega dela s prijaznim, zglednim ter potrpežljivim sodelovanjem. Omogočate nam vsakovrstno izvedbo novih idej in pobud. Posebej pa bi se rada zahvalila za podeljeno priznanje.

Ela Mihaela Krevh,
Pastoralna zveze župnij Slovenj Gradec

Na koncu z vami delimo še povezavo do objavljenega članka v glasilu Slovenske karitas, ki ga najdete na strani 27: glasilo Žarek.