Pa smo ga dočakali. Predvidevala sva, da bo prišel prej, kot so nama napovedali, vseeno pa naju je njegov prihod presenetil. Letošnji advent našo družino na poseben način zbližuje z dogodki pred 2000 leti. V sredini decembra se nama je v našo »štalo« rodil četrti otrok.
Na najino veliko veselje sem bil kljub vsem korona ukrepom lahko zraven ves aktiven čas poroda (od namestitve v porodno sobo naprej) in s hvaležnostjo lahko zapišem, da sva bila tudi tokrat v bolnišnici deležna zelo toplega sprejema ter prijaznega in strokovnega osebja. Vsak porod je čudežna zgodba in najini so babice, zdravniki, zdravnice in medicinske sestre dodali prav poseben pečat.
Ko sedaj sedim doma na toplem in razmišljam o najini porodni izkušnji, mi misli uhajajo v betlehemski hlevček. Družba nam Božič vedno slika zelo romantično, bleščeče, veselo … sam pa se vedno bolj zavedam, da tista noč za Marijo in Jožefa ni bila prav nič romantična.
Že sama pot na osličku sem prepričan, da ni bila prijetna, še posebej ob koncu nosečnosti. Kdor je že jahal konja, ve, da se telo med tem neprestano ziblje. In če je že pot od doma do bolnišnice sprožala popadke, kako jih je šele jahanje oslička (pa so slovenske ceste kljub obilici lukenj še vedno bolj gladke kot pešpot v Betlehem). In potem je rodila v hlevu! Doma imamo kmetijo in imam zelo dobro predstavo o tem, kako je v hlevu – mrzlo, smrdi, pokakano po tleh in po stenah. Ni bilo prijaznega osebja, tople sobe, obroka po porodu … niti postelje ni bilo.
In rodil se je otrok. Ta mali čudež, ki je bil še pred nekaj trenutki skrit pod materinim srcem, je sedaj tukaj. Oko se mi orosi, roke se mi tresejo, čas se ustavi. Otrok me potegne v odnos ljubezni in me spremeni. Življenje dobi nov pomen, smisel, zagon, polet, pa tudi bremena. Otrok me uči živeti in me uči ljubiti. Kaj neki bo iz tega otroka?
Spominjanje teh trenutkov je zelo pomembno. Tudi Marija je veliko zadev ohranila in jih premišljevala v svojem srcu. Iz teh spominov bom črpal moč za trenutke nemoči, negotovosti, utrujenosti, ki bodo slej ko prej prišli.
očka Klemen