Verjetno nisem bil edini, ki je 14. decembra pričakoval na oni strani ekrana (zloglasnega?) slovenskega reparja Klemna Klemna. Spraševal sem se sicer, kako so našli Klemna Klemna za pogovor na adventnih srečanjih. Kako se je izkazal za primernega sogovornika, na nek način. Oz. da je očitno Klemen Klemen iz Trnovega v javnosti dobro skrival svojo krščansko plat.
Kdo je Klemen Klemen?
Kmalu po začetku srečanja so se vprašanja razjasnila. Naš Klemen Klemen ni prihajal iz Trnovega, ampak iz Šoštanja in je bil v resnici dosti bolj v skladu s tem, kar sicer pričakujemo od gosta adventnih pogovorov. Kdo je torej Klemen Klemen? Klemen je mlad oče, mož, moški, ki izhaja iz Tuhinja. Življenje si ustvarja v hiši staršev svoje žene v Šoštanju. Ima štiri otroke. Po izobrazbi je gozdar (če sem prav razbral), vendar trenutno po nekaj obratih na njegovi službeni poti dela kot zavarovalniški zastopnik.
In zakaj je Klemen Klemen primeren adventni sogovornik? Že pri predstavitvi je bilo izpostavljeno, da je kot mlad moški življenje postavil na prave temelje, da ga gradi v veri in odnosu z Bogom. Seveda pa se pri tem odpre cela paleta vprašanj, kaj so pravi temelji, kako se Bog kaže meni in kako tebi in kaj pomeni biti v odnosu z Bogom zate in kaj zame. Pri Klemnu to pomeni, da je skozi življenjske preizkušnje, travme in življenje vere v družini svoje žene vstopil v pristno krščansko vero in postajal iz leta v leto, iz izkušnje v izkušnjo bolj prežet z njo in bolj vpet v versko življenje. Sprva v svojem lokalnem krogu, sedaj pa že prestopa svoje regijske okvire in se udejanja tudi pri nas, v Slovenj Gradcu.
Kje sem jaz v odnosu z Bogom?
Moram reči, da sem imel danes, dan po 3. adventnem srečanju, kar cmok v grlu, ko sem poizkušal strniti vtise z včerajšnjega srečanja. Predvsem sem poizkusil razvozlati, kaj točno sem ob srečanju občutil. Ugotovil sem, da se mi kot bistveno pojavlja vprašanje, kje sem jaz v odnosu z Bogom in kaj to pravzaprav zame pomeni. Sem namreč v precej drugačni situaciji kot Klemen Klemen. Čeprav sem tudi jaz Klemen, poročen in podobne starosti kot včerajšnji gost, naju poleg hribov, ki delijo najini občini bivanja, loči tudi to, da jaz nimam otrok, da imam tudi jaz sicer službo, v kateri neizmerno uživam, vendar je precej bolj rigidna kot služba zavarovalniškega zastopnika – s fiksnim urnikom in številnimi nadurami, ki me fizično odtrgajo od klasičnega družinskega življenja. Da sicer tudi jaz živim s stiku z lokalnim župnijskim življenjem in sem vključen v Cerkev, vendar manj aktivno kot moj soimenjak.
Pa vendar čutim, da igra Bog zame izjemno vlogo v življenju. Z njim imam praktično dnevno pogovore. Pogosto imam občutek, da se mu izneverim in potem ponovno iščem pot do njega. Pogosto zelo pozorno, še posebej izrazito, ko po zgodnji zimski temi in blagi mesečini divje hodim po gozdu v spremstvu svojega malega malamuta Marsa in poizkušam poslušati, kaj mi pripoveduje. Kam me usmerja? Kaj želi? Sem na pravi poti ali bi jo lahko še malo popravil? Popravil kurz, bi lahko rekli. Pri teh pogovorih skoraj vedno kaj najdem, skoraj vedno ugotovim, da lahko kaj popravim ali zastavim v prihodnje kaj novega. Moje misli se sicer precej usmerjajo k družini naju z ženo Majo, hkrati pa tudi k ostalim pomembnim ljudem iz mojega življenja, precej k službi, za katero čutim, da je moje poslanstvo, delno pa tudi k divjini sami, ki je neprestano vir mojega navdiha.
Najti pravo pot
Kako torej najti pravo pot? Včeraj je bil Klemnov smeh do neke mere kar nalezljiv. Lepo je videti zdravega mladega človeka, ki deluje usidran v svoji poti in je tam zadovoljen. Lahko nam je v navdih in zaupanje, da je tovrstna sreča na tem svetu mogoča in da si lahko zanjo prizadevamo. Pa vendar mora vsak sam najti svojo pot do tja. Vsak sam mora prisluhniti, kaj mu Bog govori, kam ga postavlja, da bo lahko igral svojo vlogo v tem divjem življenju. In verjetno, če bo znal dobro slediti poti, ki je zanj zastavljena, ga tam čaka sreča, katere delce smo lahko začutili v Klemnovih nasmeških.
Klemnu Klemnu najlepša hvala za čas, ki nam ga je posvetil. Organizatorjem srečanja najlepša hvala za trud in skrb za dogodek. Župniku Simonu, kot vedno, hvala za njegovo bdenje nad nami. Vsem ostalim in vsem skupaj pa veliko radosti v adventnem času in še posebej radostni letošnji božič.
Klemen Aleš Pilih
