Lepo pozdravljeni!
Starodavna prerokba z vzhoda po preroku Izaiju v današnji čas prav izziva:
“Volk bo prebival z jagnjetom
in panter bo ležal s kozličem.
Teliček in levič se bosta skupaj redila,
majhen deček ju bo poganjal.
Krava in medvedka se bosta skupaj pasli,
njuni mladiči bodo skupaj ležali
in lev bo jedel slamo kakor govedo.
Ne bodo škodovali ne uničevali
na vsej moji sveti gori,
kajti dežela bo polna Gospodovega spoznanja,
kakor vode pokrivajo morsko globino.” (Iz 11,6-7.9)
Kako si želim, da bilo vse napovedano res. Želim si sončnega jutra, ko se sleherni izmed nas prebudi brez skrbi, brez strahu, brez sence žalosti. Kako želim si, da bi sleherno srce utripalo v miru, v ljubezni. Kar je konec koncev tudi najbolj naravno okolje za srce: mir, sprejemanje, sočutje, dobrotljivost, razumevanje, upanje, cela vrsta kreposti in krona njih – ljubezen.
Kako želim si … Pa na vsakem koraku doživljamo tudi bolečino, nerazumevanje, nesprejemanje in žalost in neuspeh in smrt.
Zato toliko bolj iz srca kličem vsem srcem: mladim in odraslim, otrokom in staršem, zdravim in bolnim, srečnim in potrtim: Ne ustavljajmo se pri platnici knjige življenja! Stiska sveta in grozote delujejo res mogočno. Spominjam se dedka, ki je odgovarjal svojemu vnuku ob dejstvu vseh grozot, ki jih je zasledil ob prebiranju Svetega pisma. Mladeniča je opogumljal: “Ja, res je, vse to je prisotno v Svetem pismu in našem življenju. Toda – si prebral do konca? Ne? No, naj ti zaupam, na koncu On zmaga. Življenje zmaga.”
Na koncu vendarle zmaga Življenje. To je moč Ljubezni!
Jezus je vstal in živi, aleluja!
Blagoslovljeno Veliko noč.
Župnik Simon s sodelavci
