Obožujem sanjarjenja o obiskovanju novih krajev. Ja, seveda, sama potepanja tudi. Ena izmed stvari, ki sem jih v tem koronskem času neizmerno pogrešala, so bili naši izleti in potovanja. Ne samo zato, ker se takrat na čisto svoj način povežemo, ampak predvsem zato, ker mi takšni mini odmiki pomagajo, da se odklopim od svojih vsakdanjih skrbi in obveznosti ter znova uzrem svoje življenje in dogajanje z malce večje perspektive.
V drugih krajih opazujem, kakšen ritem življenja teče tam; kako tam delajo in razmišljajo ljudje, kaj jim je pomembno, kako gledajo na svet in vsakdanje situacije. Vsakič rada poklepetam z lokalci in podelim z njimi tudi svoj pogled. Med potepanji pa se tudi nikoli ne morem dovolj načuditi lepoti in raznolikosti našega sveta, ki ga je On tako čudovito ustvaril. Občutim neizmerno hvaležnost, da nam je podarjen ta čas.
Nedelja turizma nas vabi na pot spoznavanja
Ob nedelji turizma, letos 9. maja, si seveda ne morem kaj, da ne bi takoj pomislila na potovanja, raziskovanja, odkrivanja in nova spoznavanja. Misel gre še dlje in pomislim na apostole. Tudi oni so veliko potovali, bili na poti, vendar ne kot turisti v današnjem pomenu, temveč kot oznanjevalci. S čudovitim ter hkrati odgovornim in zahtevnim poslanstvom oznanjati Njegovo besedo.
Eden izmed apostolov, ki so bili Jezusu zelo blizu in ki je po Jezusovem vstajenju oznanjal Evangelij, je bil tudi Jakob Starejši (Jakob Veliki, Jakob Zebedejev). Bil je sin ribiča Zebedeja in Marije Solome ter brat Janeza Evangelista. Bil je med prvimi Jezusovimi učenci. Dali so mu vzdevek Starejši, ker ga je Jezus od dveh učencev z imenom Jakob prvega poklical. Poleg Petra je bil s svojim bratom med Jezusovimi najbolj zaupnimi učenci, zato so bili navzoči tudi tam, kjer drugih apostolov ni bilo: pri obuditvi Jairove hčerke, spremenjenju na gori Tabor in v vrtu Getsemani.
Menda je imel silovit karakter, zato ga je Jezus imenoval »sin groma«. Jakob je bil tudi prvi od dvanajstih Kristusovih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt z obglavljenjem. Na velikonočni praznik leta 44 naj bi ga dal kralj Agripa I. zapreti in obglaviti na Sionski gori. Po njegovi smrti so njegovo truplo prepeljali v Španijo in ga tam pokopali. Sled za grobom se je izgubila vse do začetka 9. stoletja, njegovo odkritje pa je mejnik, ki je vrezal globoke sledi v zgodovini. Rodilo se je čaščenje apostola Jakoba in na njegov grob so pričeli romati iz vse Evrope. Tudi nemški pesnik Goethe je stoletja kasneje dejal »Evropa je bila ustvarjena z romanjem v Santiago«.
Praznik svetega Jakoba, ki je zavetnik romarjev in kmetov, Španije, vojakov, delavcev, lekarnarjev, drogeristov, klobučarjev, svečarjev, izdelovalcev verig ter zavetnik jabolk in poljskih pridelkov in priprošnjik za dobro vreme, obhajamo 25. julija. Na ta dan leta 816 je bila v Komposteli posvečena prva cerkev nad njegovim grobom.
Več o svetem Jakobu Starejšemu si lahko preberete TUKAJ.
Jakobova pot – ena najstarejših in najbolj obiskanih romarskih poti na svetu
Jakobova pot, ki vodi v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, je ena najstarejših ter poleg Rima in Jeruzalema ena največjih krščanskih romarskih poti. Vsako leto jo prehodi več kot četrt milijona ljudi. Ime je dobila po sv. Jakobu Starejšemu, ki je bil eden od dvanajsterih apostolov. Razvejana mreža Jakobovih poti se steka iz vseh koncev Evrope proti katedrali v Santiagu de Compostela, kamor so v 7. stoletju prenesli apostolove relikvije.
Na apostolov grob v Kompostelo je kot prvi papež v zgodovini romal Janez Pavel II., ki je leta 1982 tudi prvič pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. Na papežev klic se je v tistem času odzvalo več kot pol milijona mladih in romalo v Kompostelo. Svet Evrope je Jakobovo pot razglasil za veliko evropsko kulturno pot.
Sama sem o slovitem El Camino de Santiago de Compostela (Jakobova pot) prvič slišala že nekaj časa nazaj od skupine znancev in prijateljev, ki so se podali na to pot. Mojo pozornost je poleg tega, da so šli na izzivalen podvig vse do Španije, vzbudilo njihovo navdušenje ob povratku domov. Boleče noge so bile malenkost. Prekipevali so od navdušenja, govorili so o nori izkušnji in o tem, da bi to moral vsak preizkusiti.
Jakobova pokrovača kot simbol romarske poti
Srednjeveški kompostelski romarji so navadno iz Santiaga nadaljevali pot do rta Finisterre (»konec sveta«) ob atlantski obali in tam nabrali školjke, ki so si jih pritrdili na romarski plašč ali klobuk kot potrdilo, da so dosegli cilj svojega romanja. Ta školjka iz družine pokrovač je postala razpoznavni znak kompostelskega romarja in svetega Jakoba. Tako Jakobovo pot povsod označuje rumena školjka ter rumena (smerna) puščica. Oznake so nameščene navadno na drevesih, hišah, kozolcih, drogovih, tam, kjer so lastniki gozdov, hiš, gospodarskih poslopjih dali soglasje za namestitev.
Tudi v Sloveniji se lahko podamo na Jakobovo pot
A res?! Priznam, nisem imela pojma o tem. Vedela sem, da romajo vse do Španije. Ampak, od kod? Kje so potekale te srednjeveške romarske poti? Dilemo je leta 2002 v veliki meri razrešil vodič evropskih pešpoti, v katerem so opisane Jakobove poti, med drugim tudi tista, ki se je vila čez ozemlje današnje Slovenije.
Slovenski del Jakobove poti so z veliko mero zagnanosti in vztrajnosti oživili ter označili člani Društva prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji. Po večletnem delu je Društvo leta 2009 trasiralo in označilo celotno slovensko Jakobovo pot od hrvaške meje do Trsta.
Ta naj bi skupno merila 229 kilometrov, potekala pa je iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane (135km) in mimo Postojne do Trsta (94 km). Za to razdaljo bi kot fizično dobro pripravljeni romarji potrebovali približno devet dni hoje. Druga izmed poti je potekala iz Gradca preko Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško in dalje po Kanalski dolini. Jakobove poti v Sloveniji so razdeljene na štiri etape.
Na Jakobovo pot v Sloveniji pa se lahko podate tudi s kolesom. Slovenski kolesarski Camino je dolg okoli 340 km, razdeljenih v predvidenih pet etap. Ob poti je 12 cerkva posvečenih svetemu Jakobu. Skupno je v Sloveniji svetemu Jakobu Starejšemu posvečenih več kot 60 cerkva, ki nas vsakič znova spomnijo na srednjeveška romanja do znamenitega španskega mesta.
Kako se odpraviti na romanje?
V Društvu prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji vsem popotnikom svetujejo, da si še pred romanjem pridobijo slovenski romarski list in romarsko potrdilo, ki se dobi ali naroči na sedežu društva v Ljubljani. Romarsko listino med romanjem pečatite s pečati slovenske Jakobove poti ob cerkvah sv. Jakoba in ali s pečatom kraja dnevnega prenočevanja. Po predložitvi kopije romarske listine prejmete potrdilo o opravljeni slovenski poti svetega Jakoba, slovensko Camino. S seboj imejte blazinico za žige, kot jo imajo planinci. V društvu tudi priporočajo, da tako kot v starih časih prejmete romarski blagoslov pri domačem župniku.
Na križiščih popotniku pomagajo izbrati pravo pot smerne table v dveh velikosti z napisom Jakobova pot in s stilno rumeno školjko na modri podlagi in z znakom slovenskega društva prijateljev poti sv. Jakoba in silhueto romarja s popotno palico. Romarska zavetišča, ki nudijo romarjem prenočišče, pa imajo pritrjeno večjo ročno izdelano školjko v rumeni barvi. Da bi bili Jakobovi romarji na poti čimbolj prepoznavni, imajo pešci in kolesarji Jakobove majice, kolesarji pa še dodatne znake, po katerih so razpoznavni tudi na tujem.
Gremo? Seveda!
Če vas je misel, da bi se letos podali na Jakobovski romarski izziv po Sloveniji, nagovorila, je čas, da pričnete z načrtovanjem. Sami, z družino, prijatelji – kakor vam najbolj ustreza. Za tiste, ki bi si želeli na slovensko Camino z drugimi romarji, se lahko pridružite tudi organiziranemu romanju, ki ga organizira Društvo prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji. Romanje bo potekalo v dveh delih (etapah), in sicer med 9. in 13. junijem (Dolenjska veja z začetkom v Slovenski vasi in zaključkom v Ljubljani) ter med 16. in 19. septembrom 2021 (Primorska veja z začetkom v Ljubljani in zaključkom v Trstu).
Več o društvu in Jakobovi poti v Sloveniji si lahko preberete TUKAJ.
Viri:
http://www.jakobova-pot.si/dogodki/romanje-po-slovenski-jakobovi-poti/
https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/8242-slovenska-jakobova-pot
https://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/all/95b0855ba36bc4f3c125705400206048?OpenDocument&Click=
Janja B. Šuler
