Z velikim mirom sem sprejel, da me Bog kliče

Ob koncu junija in v začetku julijskih dni, ko se pastoralno dogajanje zaključi, se prebudi vez s tistimi, ki so se dali na razpolago Bogu in ljudem. Nekateri praznujejo obletnice, drugi pojejo nove maše, spet nekateri pa se še pripravljajo na duhovniško službo.

Žiga Kreft je naš bogoslovec, ki je trenutno lociran v Ljubljani, celo leto pa je bil na “vikend praksi” v stolnici Mariborske škofije. Poznamo ga kot zavzetega ministranta, skavta, animatorja in mladega človeka, ki se je odločil slediti Bogu.

Žiga rad fotografira in s tem obogati kakšen prispevek tudi na naši spletni strani, rad pogleda kak dober film. Rad tudi potuje in raziskuje, zato je bil na študijski praksi tudi že v Italiji in Angliji. Blizu mu je misijonarjenje, ki ga je izkusil v Etiopiji; je pa tudi del ekipe RadiBiŽiveli.

Pravzaprav izhaja iz Šentjanža, vendar ga zadnja leta srečujemo predvsem v PZŽ Slovenj Gradec. Spodaj se nam je na kratko predstavil, verjamem pa, da bo še prilika, da o njem kaj izvemo.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Izhajam iz pet članske družine. Ati Peter, mami Sonja, mlajša brat Maj in sestra Ana. Sem prvorojenec in kot se spodobi, sem Gospodu darovan, da Njemu posvetim življenje. Doma imamo manjšo kmetijo, tako da sem vse od malega povezan z naravo. Hvaležen sem, da sem (bil) dosti povezan s starimi starši. Moji predniki so bili zavedni Slovenci, v daljni žlahti imam tudi duhovnika. Moje korenine še raziskujem, v veliko veselje mi je, da spoznavam, kakšne biološke, osebnostne in duhovne gene nosim.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Midva sva že stara prijatelja. Že od otroštva imam dar vere, posredovan po (starih) starših. Menda sem v varstvu pri babici rožni venec molil tako, da sem ga sproti obgrizel. 🙂 Že zgodaj je Jezus postal moje zanimanje in hrepenenje, vse, kar je bilo povezano z Njim in z vero, pa sem kar srkal.

Kdo je zate Jezus?

Moj Gospod in moj Bog.

Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabil?

Hmm, mogoče prvi tabor v klanu, ko smo šli peš iz Kotelj na Svinško planino. Veliko zabavnih dogodivščin, napora ob hoji, gob v gozdu in prelep pogled v dolino. Neverjeten občutek je, ko se počutiš peresno lahkega po tem, ko odložiš težak nahrbtnik po 1000 metrih vzpona.

Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutil poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?

Čisto konkretno sem klic v duhovništvo začutil, ko sem imel 15 let, tik pred srednjo šolo. Potem sem celo srednjo šolo razločeval, iskal, kaj je Božja volja, se tudi upiral, hotel po svoje in tehtal, kje bom živel bolj uresničeno življenje. To je bilo zelo pestro in bogato obdobje. V zadnjem letniku sem z velikim mirom sprejel, da me Gospod Bog res kliče v duhovništvo. K temu je pripomoglo dosti molitve, post in pa spremljanje.

Mislim, da to moje in Božje poslanstvo še zori, nekako ga vsako leto na novo odkrivam, spoznavam in sprejemam za svojega. Vedno znova odkrivam, da me presega in da brez Božje pomoči ne bo šlo.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Zelo mi je pri srcu vsaka kapela, kjer sem preživel veliko časa z Bogom v pogovorih (molitvi), npr. kapela v župnišču, tista v Šmarju pri Jelšah … Tudi nekaj cerkva imam posebno rad, npr. Ptujsko goro, cerkev v Šentjanžu … na teh svetih krajih hitro postanem hvaležen, da me Bog spremlja in nas obilno blagoslavlja.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našel svojega?

Res je občestvo zelo pomembno, sploh, ko od skupnosti prek delovanja Svetega Duha preide v občestvo. Trenutno je moje življenje bogoslovca zelo romarsko, ves čas se namreč premikam od skupnosti do skupnosti. Takih prostorov občestev, kjer so me sprejeli, je več, najprej med osebami v Skupnosti Pastoralne zveze, potem med bogoslovci. Res sem hvaležen, da sem se kar udomačil tudi na župniji v Angliji, kjer sem bil lansko leto na praksi.

Mislim, da bo moje prihodnje poslanstvo tako, da bom sam ustvarjal in gradil občestva s pomočjo Svetega Duha. Še vedno pa hrepenim po kakem prostoru, kjer bom lahko za dlje časa sprejet in tudi navzoč.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Ja in še vedno čakajo na uresničitev. Npr. dosti obiskov sorodnikov imam še v načrtu, saj bi rad spoznal svoje korenine. In enkrat bi rad šel na Šri Lanko na obisk k prijatelju duhovniku.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Z Brezmadežno Devico Marijo imava zanimiv odnos, počasi zori in se še razvija. Posebej povezanega se čutim, ko se ob kakšni stiski zatečem k Njeni priprošnji. Čez dan se večkrat spomnim Nanjo in jo prosim za razne milosti.