Obred blagoslova svetega Blaža se izvaja na njegov god, 3. februarja, ravno v času, ko so respiratorna obolenja najbolj živahna. Sam rad pristopim k blagoslovu vratu in grla in sem prepričan, da to ni samo Blažev žegen.

Sveti Blaž je bil škof na prehodu iz tretjega v četrto stoletje na območju današnje Turčije. Kdo ve, morda sta se celo poznala s Sv. Nikolajem, našim dragim Miklavžem, saj sta živela v istem času in skoraj istem območju. Že kot mladenič je zavzeto branil nedolžnost in čistost ter bil zelo naklonjen revežem in jim izkazoval usmiljenje, potrpežljivost in darežljivost (vedno bolj sem prepričan, da sta se z Miklavžem poznala). Četudi je izhajal iz družine uglednih, bogatih in plemenitih krščanskih staršev, je bil sam izjemno ponižen, kar ga je poneslo vse do soglasnega imenovanja za sebaškega škofa. Kot izobražen zdravnik je znal pozdraviti tudi marsikatero dušico. V tistem času je v njegovi domovini vladal rimski cesar Licinij, ki je bil na kristjane nebrzdano besen in se za njihovo zatiranje poslužil grozljivih ukrepov. Sveti Blaž je kot pastir svoje ovčice spodbujal k vztrajnosti in zvestobi Gospodu. Za časa svojega življenja pripisujejo svetemu Blažu vrsto čudežev, zavetništvo zoper bolezni vratu in grla pa gre pripisati tistemu, ko je dušečega mladeniča, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost, rešil gotove smrti. Sam je zaradi rimskega preganjanja kristjanov umrl mučeniško.

Na Slovenskem je sveti Blaž, sodeč po ljudskih rekih in pregovorih, od nekdaj precej priljubljen, predvsem pri kmetih. Ker bi naj Sv. Blaža imele rade celo divje živali, ga imajo za svojega živinorejci, v Beli Krajini celo pravijo, da je ta dan »vse živine god«. Tudi pri nas, na Koroškem, so se s svečo trikrat sprehodili mimo živinskega hleva in pred njim za varstvo živine vsakič naredili znamenje križa. Tisti, ki obdelujejo polja pravijo: »Ljubi sveti Blaž, glej, da dežja daš!« Vinogradniki pa: »Na svečnico in blaževo lepó, veliko v jeseni vina bo.« V Prekmurju pa ta dan obrežejo prve tri trte. Seveda ne gre izpustiti uvodoma omenjenega slabšalnega izraza »blažev žegen«, ki ga uporabimo za nekaj neučinkovitega in nekoristnega oziroma za zdravilo, ki ne pomaga, škodi pa tudi ne.

Slikovit blagoslov svetega Blaža z dvema svečama se kot pevec vsekakor potrudim prejeti. Koliko je to blažev žegen in koliko ta blagoslov drži je stvar osebne vere. Verjamem, da nam nebeščani stojijo ob strani in nas priporočijo Vsemogočnemu v varstvo in zavetje, če jih za to prosimo.

In seveda sem pogledal vremensko napoved – četrtek in petek bosta sončna. :)

Žiga Berložnik