V soboto, 7. maja, smo se ženske iz različnih koncev dobile v Elizabetinem domu v Slovenj Gradcu na Ženskem zajtrku. Že kar na začetku povem, da je zelo prijalo. Imeti že ob 8.00 zjutraj čas samo zase in za druženje s prijetnimi sogovornicami in zelo prijetno gostjo, Janjo Berložnik Šuler, ni nekaj vsakdanjega.

Pričakale so nas obložene mize mamljivih dobrot, zato smo ob klepetu najprej pozajtrkovale, nato pa prisluhnile Janji, ki je z nami podelila svojo zgodbo. Janja Berložnik Šuler, žena mnogih talentov, ustanoviteljica in direktorica podjetja za marketing v turizmu, a najprej in predvsem hvaležna žena in hvaležna mamica, nam je na slikovit način in z vso srčnostjo ter iskrenostjo predstavila svojo življenjsko pot. Bila je pot raznih preizkušenj in iskanj – od polaganja svojih želja v Taizeju pred Gospoda za pravega življenjskega sopotnika, do borbe za skupne trenutke z izbrancem v norem tempu službenih obveznosti v času njunega bivanja v Ljubljani, do odločitve, da prisluhne glasu, ki ji je že dolgo šepetal da začne stvari, ki so zanjo in za njiju pomembne, postavljati na pravo mesto v svojem življenju.

Pomembna preizkušnja in prelomnica v njenem življenju je bilo spoznanje, kako, kot vselej uspešna ženska, na določene stvari ni mogla imeti vpliva. Težave z zanositvijo so jo postavile v položaj, ko je z Gospodom vzpostavila odprt in iskren ter kritičen dialog, ki pa jo je pripeljal do spoznanja, da je potrebno le eno – sprejeti, kar Gospod želi dati in zaupati, da karkoli se zgodi, bo ok. Besede v Svetem pismu, ki ga je začela prebirati, so jo namreč nagovarjale in spodbujale in rodilo se je zaupanje v Gospoda, ki ji je prineslo notranji mir, pomirjenost s seboj in z Bogom in kasneje tudi dar, ki ga je zanjo in za njenega moža pripravil Gospod – rojstvo hčerke, katera jima je v neizmerno veselje. Danes živi v hvaležnosti za ta neizmerni dar materinstva in nasploh goji hvaležnost Bogu za vse, kar ji je bilo in ji je še danes dano. S svojimi talenti želi prispevati svoj del k Cerkvi, skupnosti in hkrati deli veselje, ki ji je bilo podarjeno.

Na koncu smo bile s strani organizatorja srečanja obdarjene še z izvirnim darilcem, zaradi katerega je bil naš ženski nasmeh še malo bolj izrazit 😊

Hvaležna za to lepo sobotno jutro, ki me je obogatilo, naj zaključim s citatom, ki si ga je iz svetega pisma Janja izbrala za naše srečanje:

»Tisti, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.« (Iz, 40, 31)

Majda Štaher