Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!
(Mr 6,50)
ETAPA 05
MOJSTRI HVALEŽNOSTI
POSTANIMO MOJSTRI V KREPOSTI HVALEŽNOSTI
Razvijanje hvaležnosti kot temeljne življenjske naravnanosti nam omogoča, da postopno postanemo gospodarji svojega notranjega razpoloženja. Pogosto namreč naše razpoloženje niha glede na zunanje dogodke – pozitivne ali negativne. Ko se urimo v hvaležnosti, nam to omogoča, da takšna nihanja ublažimo in se jim postopno povsem izognemo.
Avtor knjige Čudež hvaležnosti izpostavlja 4 stopnje kreposti hvaležnosti. Na kateri stopnji prepoznaš sebe?
1.stopnja: Ostajaš v nehvaležnosti – ne občutiš prav nobene hvaležnosti ne za to, kar si, ne za to, kar imaš ali kar živiš. Nenehno se pritožuješ in se počutiš nemočno ali kot žrtev.
2.stopnja: Kdaj pa kdaj občutiš trenutek hvaležnosti – ob kakšnem pozitivnem dogodku vas včasih obide hvaležnost, ki pa je omejena bolj na posamične trenutke.
3. stopnja: Prizadevaš si za krepitev kreposti hvaležnosti.Pogosto in namerno se povezuješ s čustvom hvaležnosti. Redno vadiš, da bi bila hvaležnost prisotna v tvojem življenju. Zavestno si tudi prizadevaš, da se k njej vračaš v trenutkih preizkušenj, sprva manjših, postopno pa tudi večjih.
4. stopnja: Krepost hvaležnosti je postala del tvojega življenja. Hvaležnost je v tvojem življenju postala stalna naravnanost: kadar naletiš na težavo, si Gospodu hvaležen/a, daj jo dojemaš kot priložnost za rast, Božje darilno.
Na kateri stopnji hvaležnosti sem? V čem moram napredovati, da bom dosegla višjo stopnjo?
Kateri so moji glavni sovražniki hvaležnosti? Obžalovanje? Strahovi? Nepotrpežljivost? Skrbi?
OBŽALOVANJE – Premlevanje dogodkov, na katere nimamo nobenega vpliva, je najzanesljivejša pot v depresijo. To poraja občutek nemoči, ki nas postavlja v vlogo žrtve. Ali sem nagnjen/a k obžalovanju preteklosti? Katera obžalovanja me navdajajo in prepričujejo, da bi bil/a hvaležen/a?
NEPOTRPEŽLJIVOST – Včasih imamo vsega v izobilju in nam ničesar ne manjka, pa vendar je naše srce prazno. Zdi se nam, da gre prepočasi, da ni nikoli dovolj dobro. Ob nepotrpežljivosti življenje doživljamo kot nenehno tekmo. Nepotrpežljivost je nekakšna nehvaležnost do sedanjosti. Sem po naravi nepotrpežljiv/a? V zvezi s čim in v katerih razmerah sem nepotrpežljiv/a?
STRAHOVI – Naši strahovi izvirajo iz duševnosti in so pogosto mogočno orodje, s katerim nas hudobec hromi. Tudi če je občutek resničen, so strahovi pogosto osnovani na namišljenih nevarnostih. Ali sem pogosto tesnoben/a in zaskrbljen/a? Kateri so glavni strahovi, ki mi napolnjujejo srce? Za strahove glede naše prihodnosti obstaja le eno učinkovito zdravilo: zaupanje! V Svetem pismu kar 365-krat najdemo izraz: »Ne bojte se.«
ŽIVLJENJSKE SKRBI – Te postanejo problematične, kadar nas tako preplavijo, da se ukvarjamo samo še z njimi. Zasedejo naš miselni prostor in nas oropajo veselja. Ali sem zaskrbljen/a zaradi malenkosti? Katere skrbi me trenutno tarejo? »Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem.« (Fil 4,6)
Tukaj je še nekaj predlogov, kako lahko še bolj napreduješ v spopadanju z glavnimi sovražniki hvaležnosti. Z zavestnim ponavljanjem drobnih dejanj hvaležnosti se bo izoblikovala krepost.
POGLED UPRI V LUČ, NE V TEMO – Če imamo oči odprte za vse lepe stvari vsakdana, za znamenja, ki nam jih vsak dan daje Bog, za naše razloge za zahvaljevanje, potem je naše srce notranje ubrano na hvaležnost.
OBČUDUJ IN OHRANJAJ SPOMIN NA BOŽJE DELOVANJE V TVOJEM ŽIVLJENJU – Že papež Frančišek nas vabi, naj hvaležnost v težavnih trenutkih uporabljamo kot »močno orožje« ter ohranjamo spomin na dejanja ljubezni in nežnosti, ki smo jih bili deležni od Gospoda.
OBJEMI SEDANJI TRENUTEK – Naravnanost, da sedanji trenutek objamemo kot darilo, nam omogoča, da v polnosti vstopimo v čas hvaležnosti: kar živimo, je za nas zdaj idealno. Božja milost se daje v sedanjosti. In Gospod nas vabi, naj živimo v sedanjosti, saj nas tu želi srečati in nam dati svojo milost.
SPRAŠEVANJE VESTI O HVALEŽNOSTI
Pesnica Marie-Noel (leta 2017 so zanjo začeli postopek za razglasitev za blaženo) v osebnih zapisih piše, kako je sčasoma spremenila svoj način rednega večernega spraševanja vesti. Razlaga, da se je prej »skoraj iztrošila s tem, ko je skušala očistiti svojo grešno vest«, zdaj pa prešteva vse, »kar je od drugih v dnevu prejela«, da se za to zahvaljuje. Njen zgled nam je vsem lahko v navdih, zlasti če smo po naravi nagnjeni k pretirani tankovestnosti in črnogledosti, obenem pa je lep način, da dan zaključimo v hvaležnosti!
V obdobjih, ko sem vse videla črno, sem se ob koncu dneva skoraj iztrošila s preiskovanjem in očiščevanjem svoje grešne vesti.
Zdaj se večernega obračuna lotevam drugače. Nič več ne iščem svojih madežev, ampak svoje dolgove. V srcu pregledujem, kaj vse sem v dnevu prejela od drugih, vse tiste drobne – ali velike – dobrote človeka, ki mi je na poti naklonil miloščino: od duhovnika, ki mi je daroval jutranjo mašo (in mi je, da jo je lahko, daroval svoje življenje), do ženice, ki je v svojem vrtu za mojo juho nabrala šop kislice. Preden zaspim, si v molitvi prikličem v spomin vse svoje »dobrotnike« slehernega trenutka.
Brata, s katerim opoldne skupaj obedujeva, mladega bratranca, ki mi iz mlina včasih prinese vrečko moke ali iz sadovnjaka košarico češenj; usmiljenko, ki ve, kako zelo sama sem, in vstopi; staro sestrično z močnimi rokami, ki mi zvečer, ko se znoči, zapira oknice; in drugo, ki vidi, kako strašansko nerodno mi je in mi svetuje in pomaga kar iz hišnega praga.
Koliko ljudi je danes spet z veseljem prišlo na pomoč moji revščini, nerodnosti, nemoči! … Koliko več je ljudi, ki so mi storili kaj dobrega, kakor tistih, ki so me prizadeli. Pa še ti so večinoma škodovali nehote in mi je njihov najbolj boleč dar nemara v prid, kakor kapljica grenkega zdravila ob bolezni.
Vsem pojem večerni hvalospev, svoje litanije zahvale. In ko so računi poravnani in je vse v najlepšem redu, sladko zaspim s skoraj polnima rokama, v katerih se sklepata Božja dobrota in človeška milina.
Mislim, da vaja v tako zaupni, tako prisrčni hvaležnosti Bogu gotovo ugaja vsaj toliko kot meni – vsekakor dosti bolj kot poprejšnje preiskovanje vesti – in ko bi bila mati prednica ali zgolj družinska mati, bi tega naučila tudi svoje otroke.
Vsebina, ki jo prebirate na tej spletni strani, je na voljo tudi v avdio obliki na podcastu Glas pastirja.