KREPOST HVALEŽNOSTI

V prvi etapi smo spoznavali, kako neverjetno dobrodejna je hvaležnost. Zdaj pa lahko naredimo nov korak in se jo naučimo v sebi trajno ohranjati.

Kako torej postanemo ljudje, ki jih navdaja hvaležnost? Cilj je, da v svoji osebnosti razvijemo značajsko potezo hvaležnosti, tako da bo postala naša krepost, ob kateri bomo vse – tudi manj prijetne stvari – doživljali na nov način.

Človek, ki ga navdaja hvaležnost, se zahvaljuje za svoje življenje, dan, delo, družino. Ne glede na to, kaj se m čez dan zgodi, postane zmožen ohranjati mir. Nauči se vselej znova pobrati se in videti, kako mu tudi v težavah Gospod nklanja milost, da raste v svetosti in človeškosti.

Ko postanemo s hvaležnostjo navdana oseba, težave in življenjske skrbi ne izpuhtijo, pač pa jih to postavi na njihovo mesto, nam pa omogoča, da jih doživljamo drugače. Seveda ne gre za to, da bi privzeli neki naivni optimizem, ki bi zanikal vse neprijetno, pač pa hvaležnost neprijetno pokaže v novi luči.

Za začetek smo se naučili biti hvaležni za vse lepo v svojem življenju. Hvaležni pa smo lahko tudi za težavne stvari. Pri tem tokrat ne govorimo o hudih preizkušnjah, temu se bomo posvetili v prihodnjih etapah. Držo hvaležnosti lahko kljub drobnim nevšečnostim ohranjamo s pomočjo 4 naravnanosti oziroma odzivov.

Si kdaj preveril/a, kakšne besede uporabljaš, ko se soočaš z vsakodnevnimi težavami in skrbmi, ki nimajo hujšega vpliva? Se jeziš? Ali si rečeš: »Pa zakaj se to vedno dogaja meni« ali pa »Zmeraj ista pesem! Pa res nimam sreče« ali pa »Nikoli mi ne bo uspelo…« Lionel Dall predlaga, da začneš ob drobnih nevšečnosti nemudoma uporabljati drugačen besednjak.

Lahko si rečeš: »Lej, lej, avto mi noče vžgati. Zanimivo! Česa sme Gospod uči prek težav?« Ali pa »Res nenavadno, kako dolgo tale stranka plačuje na blagajni!«

Drug način premagovanja neprijetnosti je, da nanje pogledamo drugače – z višjega in širšega gledišča. Na primer, umestimo ga v celoto svojega življenja ali v zgodovino človeštva. To nam pomaga uvideti, kako nepomembne v resnici so. Enostavno si boste rekli: »Nič hudega!«

Drobne težave so namenjene temu, da ob njih rastemo, ne da se zaradi njih jezimo. Pomagajo nam k samopreseganju in obvladovanju notranjega razpoloženja. Prisilite se, da boste na težave gledali kakor na priložnosti za urjenje. Recite si: »Koristno!«

Ste že opazili, kako pogosto se zgodi, da se najbolj neprijetne dogodivščine sčasoma postanejo naše najzabavnejše prigode? To, da se naučimo smejati težavnim pripetljajem, je eden najmočnejših načinov ohranjanja hvaležnosti.

Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. (Flp 4, 6)