Kaj zmore šele Božje srce?
Blagor srcu, v katerem je vedno dovolj prostora za vse in se ga najde nekaj tudi za
tistega, pride zadnji.
Blagor srcu, ki tudi na najbolj oddaljenega ne gleda kot na tujca, ampak sprejema
vse zapovedi, ki nam jih daje Jezus.
Blagor srcu, ki nenehno živi svoj 'Tukaj sem' za Boga, za druge in zase, vedno bo
polno.
Blagor srcu, ki je živo povezano z vsemi in z vsakim: s tem gradi skupnost ljubezni.
Blagor srcu, ki se veseli resnice in pravice: odsev Boga je in sveti vsem.
Blagor srcu, ki trpljenje drugih lajša s tem, da ga sprejema nase: uresničuje bratsko
povezanost.
Blagor srcu, ki ne dela razlik zaradi barve kože, jezika …, zanj je pomemben prijazen
pogled, iskren nasmeh, jasen obraz, ki je odsev Božje miline: prinaša upanje.
Blagor srcu, ki je pozorno, velikodušno in nenarejeno: vsak dan gradi božje
kraljestvo.
Blagor srcu, ki je krotko in ponižno, ker je nova podoba Kristusovega srca.
Spominjam se, da mi je mati večkrat s tresočim glasom govorila: »Glej, tu je Bog.«
Jaz pa sem iskal neznanega Boga na oltarjih, v barvnih oknih, skozi katere so se
igrali sončni žarki. Ona pa je dodala: »Ne išči ga zunaj sebe; zapri oči, poslušaj
njegovo bitje. Ti, moj sin, si najlepša katedrala.« M. Descalzo
Poskrbi za svoje srce. Če je potrebo ga očisti in bodi pozoren, s čim ga polniš.
